Določanje leposlovja, ki ga lahko berejo tudi dislektiki

Namen in cilj branja ni le prevajanje napisanih črk v glasove in besede, temveč
razumevanje in sledenje informacijam, ki jih napisane besede sporočajo. Otroci, ki
veščino branja osvajajo počasneje in oklevajoče, ter otroci in mladostniki, pri katerih je
proces avtomatizacije oviran zaradi specifične motnje branja - disleksije, sporočilu
napisanega težje sledijo. K njihovi uspešnosti in pripravljenosti za branje močno prispeva
oblika in jezikovna zahtevnost bralnega gradiva. Zato je zelo pomembno, da je napisano
gradivo oblikovano tako, da so njegove informacije bolj dostopne in omogočajo
oklevajočim bralcem in bralcem z disleksijo več časa za njihovo razumevanje.

Kriteriji, ki so nam v pomoč za opredelitev slikanic in knjig, dostopnejših za

oklevajoče bralce in bralce z disleksijo.

Oblika tiskanih črk (font style)

• Črke naj bodo zaokrožene, z razločnim in čitljivim izgledom, prijetnim na pogled.
• Priporočljiv je tisk, kjer je med črkami prostor, da si črke ne sledijo tesno druga za drugo. Črke, ki imajo neobičajno obliko, povzročajo pri branju težave. Najustreznejša oblika tiska je ali Comic Sans, primerna je tudi oblika Verdana, Helvetica, Tahoma in Trebuchet. Poševna oblika črk ni ustrezna.
• Velikost črk je nekoliko večja, med 12pt ali 14pt do 18pt.
• Če je le možno, izbiramo za otroke, ki že poznajo male tiskane črke, slikanice z malimi namesto velikimi tiskanimi črkami. Male tiskane črke so lažje berljive, ker s svojimi repki in zankami nad in pod črto poudarjajo svojo obliko. Besedilo, kjer so poudarjene besede napisane z velikimi tiskanimi črkami, je težje berljivo.

Papir

• Najustreznejša je krem ali sivobela barva papirja.
• Moten papir brez leska je ustreznejši kot bleščeč papir, ker zmanjšuje bleščanje.
• Papir mora biti dovolj debel, da ne proseva besedila na drugo stran.

Slog predstavitve besedila

• Način predstavitve besedila lahko močno vpliva tako na berljivost kot na začetni vidni vtis.
• Vrstice naj imajo največ 60 do 70 znakov. Vrstice, ki so predolge ali prekratke, lahko predstavljajo za oči napor.
• Med odstavki so priporočljivi presledki, s katerimi je besedilo ločeno in daje občutek zračnosti.
• Slikanice in knjige z zgoščeno napisanimi besedili niso primerne.
• Lažje berljive so slikanice in knjige, v katerih so vrstice poravnane le na levem robu. Ob obojestranski poravnavi besedila so presledki med besedami v vrsticah neenakomerni, kar otežuje branje.
• Priporočljiv je širši, od 1.5 do 2-kratni razmak med vrsticami. Bralcu omogoča lažje sledenje s prstom in zanesljivejše prehajanje iz ene vrstice v drugo. Zaradi težav z orientacijo bralci pogosto preskočijo vrstico v strnjenem besedilu.

Stil pisanja

• Na bralca vpliva tudi jezikovni stil, ki je uporabljen v besedilu. Ob dolgih in zapletenih stavkih se bralec slabše orientira in jih težje razume. Prav tako težje sledi besedilu, ki vsebuje veliko opisov in razmišljanj.
• Knjige naj bodo dinamične, razgibane, v njih naj prevladuje dvogovor. Takšen način pisanja omogoča bralcu, da se lažje vživi v dogajanje, predstavljeno v knjigi.
• Stavki naj bodo kratki in enostavni.
• Pozorni bodite, kje v vrstici se prične stavek. Osebe z disleksijo težje sledijo stavku, ki se začne na koncu vrstice.

Pa še nekaj namigov, kako lahko otrokom olajšamo branje:

• Dober kontrast med ozadjem in črkami (priporočljiv je okrepljen temno zelen tisk na rumenem, krem, svetlo zelenem ali sivo belem papirju). Otroci z vizualnimi težavami in tisti z disleksijo imajo ob običajnem tisku (črn tisk na belem papirju) pogosto občutek, kot da se besedilo premika ter da postajajo vrstice zamegljene. Otroku svetujemo, da uporablja bralna ravnilca ali barvne plastične prosojnice, ki se namestijo čez besedilo. Z barvnimi prosojnicami se zmehča učinke običajno natisnjenega besedila, ki so lahko za otroka zelo izčrpavajoči. Namesto barvnih prosojnic lahko otroci uporabljajo očala z obarvanimi lečami (modrimi, roza), ki imajo podoben učinek na branje. Barva ima pogosto pomirjujoč učinek, kar tudi pomaga otrokom, da lažje berejo.

• Izbiramo slikanice, ki imajo besedilo le na eni strani, ločeno od ilustracije, oziroma je besedilo pod ilustracijo. Otroci težko berejo besedilo, ki je razdrobljeno po celi strani papirja in besedilo, ki leži na ilustraciji. Prav tako so ustreznejše slikanice in knjige, v katerih besedilo ne leži na grafičnem ozadju oz. ilustraciji. Ilustracije naj bodo v kontrastnih barvah, s čim manj izraženimi detajli.

• Pri otrocih, pri katerih se jezikovni razvoj in percepcija razvijata počasneje ter pri tistih z disleksijo, je zelo pomembna tudi izbira bralnega gradiva ... Zapletene besede in svojske besedne fraze prispevajo le k večji otrokovi zmedenosti. Zato izbiramo jezikovno preprostejše vsebine.

Opisani kriteriji in priporočila so v pomoč tako učiteljem kot staršem pri izbiranju slikanic ali knjig, ki bodo privlačne in v izziv otrokom in mladostnikom s še ne avtomatizirano veščino branja.